Kako bosta umetna inteligenca in ChatGPT spremenila podjetništvo? To je bila osnovna tema majskega spletnega pogovora za naročnike in partnerje Podjetne Slovenije.

Gosta: Miha Lavtar, podjetnik, lastnik Optiweba, in Matej Golob, soustanovitelj in vodilni partner CorpoHuba.

»Ljudje bomo mediatorji med ChatGPT-ji.«

Optiweb se ukvarja z inovativnimi spletnimi stranmi, trgovinami, konfiguratorji, PIM-sistemi in celostnim digitalnim marketingom. A Miha Lavtar digitalizacijo spremlja veliko širše. Izjemno je aktiven na družbenih omrežjih in pozorno spremlja zadnje dogodke v zvezi s ChatGPT-jem.

Matej Golob pa kot partner v podjetju CorpoHub vodjem in ekipam v organizacijah z modernimi metodami pomaga postati še učinkovitejši, agilnejši in inovativnejši – natanko to, kar naj bi pospešil tudi ChatGPT. Poslanstvo CorpoHuba je namreč usposabljati vodje in ekipe, da ustvarjajo večjo vrednost.

Pred meseci, ko se je pojavila informacija o preskoku v umetni inteligenci, o sistemu ChatGPT, je okoli tega nastala prava fama. Je že prišlo do streznitve?

GOLOB: Da, v obe smeri. Tako pri tistih, ki so mislili, da je s ChatGPT-jem vse mogoče in da je nezmotljiv, kot pri tistih, ki so si mislili, da to ne bo nič takšnega. Stvar je zelo zmogljiva.
LAVTAR: Ključno je, ali si zna posameznik predstavljati, kje mu lahko umetna inteligenca pri vsakodnevnem delu najbolj pomaga, in pri tem inovativno razmišljati. Pred kratkim sem pisal oceno nekega hotela v Rovinju. Ob pomoči ChatGPT-ja sem imel mnenje v eni minuti; sicer bi ga pisal pet do deset minut.

OpenAI je pred kratkim ocenil, da je zaradi ChatGPT-ja kar petina delovnih mest izpostavljena novi tehnologiji. To je zelo veliko, mar ne?

LAVTAR: To pomeni, da bo ChatGPT vplival na toliko delovnih mest, ne pa, da jih bo izbrisal. Priložnosti so povsod. Predvsem preprosta administrativna dela, tudi analitična, pa bodo izgubila vrednost.
Umetna inteligenca bo denimo lahko opravljala večino dela, ki ga zdaj opravlja analitik kibernetske varnosti. V tem primeru je treba analizirati velikansko količino podatkov, kar je veliko učinkoviteje s strojnim učenjem. Poleg tega bo omogočal nove možnosti obrambe pred kibernetskimi napadi, ki bodo po mojem mnenju pomembnejše kot nove možnosti samih kibernetskih napadov.

Katera delovna mesta bodo najbolj izpostavljena?

LAVTAR: Manj bo potrebe po delovnih opravilih za tako imenovane juniorje, ki jih ljudje zdaj večinoma opravljajo na začetku kariere. Podjetja ne bodo več potrebovala zaposlenih za enostavnejša dela. To bo najbrž največji izziv.

Kako pa bodo potem ljudje sploh lahko nabrali
izkušnje, da bodo prišli do seniorskih pozicij?

LAVTAR: To je največji izziv.

»Podjetja ne bodo več zaposlovala za enostavnejša dela. To bo izziv.«

GOLOB: ChatGPT-ja, Barda ali koga drugega bomo lahko postavili v dve vlogi. Prva je vloga kopilota. Pilot bo še vedno človek, a imel bo veliko pomoč, da ne bo delal napak in bo imel večjo širino.
Druga vloga pa je vloga delegiranja, ko človeka sploh ne bo več zraven. Ko ste mi poslali vabilo k temu intervjuju, sem se odzval s prijaznim odgovorom. Napisal mi ga je ChatGPT. Pred pošiljanjem sem samo preveril tekst.
Vodij ne bomo zamenjali. Bomo pa lahko nadgradili sposobnosti vodstva, če bomo imeli umetno inteligenco v kopilotski vlogi. Začeli bomo pritiskati na vodje, naj se ne odločajo sami, s svojim pomanjkljivim spominom in še čim. Kdor ne bo uporabljal kopilota, bo manj primeren za vodjo.

Ali bodo direktorji s tem dobili še enega nadzornika?

GOLOB: Dobili bodo drugo mnenje. Lahko je po vsebini drugo mnenje ali pa nadzor. Prešli bomo nekaj faz: najprej bomo ugotovili, da je lepo imeti nekaj takšnega, potem bomo spoznali, da je to koristno in bo to naša konkurenčna prednost … Podobno bo kot pri avtomobilih. Samovozečih še ni, a nekatere funkcije prihajajo v avto in moramo jih upoštevati.

Ali zaradi uporabe ChatGPT-ja obstaja tveganje pretirane avtomatizacije, enoličnosti? Na primer pri dopisih. Umetno inteligenco bo treba znati spraševati, mar ne?

LAVTAR: Če ChatGPT-ju postavimo prava vprašanja, odlično pomaga pri kreativnih opravilih. Lahko ga tudi popravljamo in povemo, da nismo tako mislili. In dobimo nove odgovore, ta skupek odgovorov pa lahko sestavimo v smiselno celoto. Danes sem pripravljal prezentacijo. Veliko idej in odgovorov sem dobil od ChatGPT-ja. Ne le za vsebine, temveč tudi za fotografije.

Ali to pomeni, da bodo talentirani juniorji bistveno hitreje prestopali stopnice do vloge seniorjev? Ostali pa bodo obtičali nekje v ozadju …

LAVTAR: Mislim, da bo res tako. Ampak to nam bo postopoma prešlo v kri. Če bo podjetje spodbujalo uporabo umetne inteligence, se bodo ljudje vključili. Na koncu bodo pri juniorjih tudi v prihodnje pomembni zdrava kmečka pamet, velika želja in to, koliko so pripravljeni sami vložiti v delo.
GOLOB: Ti sistemi umetne inteligence so že zelo dobri in bodo še boljši v tem, da nas bodo učili personalizirano. Hitrost učenja bo občutno večja, ker bo lahko prilagojena vsakemu posamezniku. Ne bo več enakih preizkusov znanja za vseh 25 ali 30 učencev v razredu. Zato bo pomembno učiti ljudi, kako naj uporabljajo umetno inteligenco.

»Kdor ne bo uporabljal ChatGPT-ja, bo manj primeren za vodjo.«

Zdaj učitelji opozarjajo na tveganja, ker bodo učenci ubirali bližnjice ter umetno inteligenco uporabljali pri domačih nalogah in podobno. Ali se ne bi bilo dobro bolj posvetiti prednostim, ki jih ta lahko ponudi pri izobraževanju? Mar ne bi tako učencev motivirali k bolj učinkovitemu učenju ob pomoči umetne inteligence?

LAVTAR: Šolski sistem je po mojem mnenju tako ali tako treba radikalno predrugačiti. Zdaj je idealna priložnost za kaj takšnega. Tudi v šolah moramo začeti uporabljati umetno inteligenco, izobraževanje nadgraditi z interaktivnostjo. Učenci pa naj malo zapustijo šolske klopi in si nabirajo več prakse zunaj šol.
GOLOB: V moji družini imamo učiteljice, zato se o tem pogosto pogovarjamo na družinskih srečanjih. Mimogrede, goljufalo se je vedno. Včasih smo prepisovali drug od drugega. Večina sistemov za preverjanje goljufanja je istih tudi pri goljufanju z umetno inteligenco. Najprej učenca vprašaš, nato mu postaviš podvprašanje in tako naprej. Učitelji pa ne razmišljajo le o tem, kako učenci lahko goljufajo. Tudi oni že uporabljajo umetno inteligenco, zlasti na univerzah, pri pisanju svojih člankov. Tudi oni so malo krivi. Pa tudi za zadeve, ki so ponavljajoče, na primer za priporočilna pisma. Odličen primer je denimo Pen Academy, ki se ukvarja z e-izobraževanjem na daljavo. Na Pen Academy so že vključili vtičnike, ki temeljijo na OpenAI in omogočajo, da umetna inteligenca slušateljem ob koncu nekega testa pomaga na podlagi njegovih storjenih napak. Sistem sem preizkusil s svojim 12-letnim sinom. Če bi mu moral pomagati sam, bi moral najprej usvojiti potrebno znanje. ChatGPT-ju sem postavil vprašanja za sina tako, da sem mu naročil, naj mi ne odgovarja, dokler ne odgovori sin. Ko je sin odgovoril, mu je povedal, kaj pri odgovorih manjka. Zraven sem bil samo kot mediator.

To je idealna priložnost tudi za starše, mar ne?
GOLOB: Tako je.

Kako pa naj se podjetja pripravijo na nove poslovne modele, ki jih zaradi hitrega razvoja umetne inteligence čakajo v prihodnje?

GOLOB: Kar zadeva konkurenčnost, bomo morali vsi začeti uporabljati nove dosežke umetne inteligence. Kdor jo bo bolj uporabljal, bo bolj konkurenčen. To bo tako pomembno kot pred leti znanje Worda, Excela ali Power Pointa. Danes je to tako samoumevno, da se o tem sploh ne sprašuje več. Del vodenja v podjetjih se bo s sestankov prenesel na sistem opozoril, navodil in drugih vsebin s pomočjo umetne inteligence. ChatGPT bo lahko skrbel za prenos določenih vsebin od vodstva do vseh, ki jih morajo poznati.
Samo še vprašanje časa je denimo, kdaj bo konec fotografiranja za dokumente. Vsi imamo zelo zmogljive pametne telefone, umetna inteligenca pa je zmožna iz zelo slabe portretne fotografije narediti dovolj dobro fotografijo za osebni dokument. Zakaj moramo še vedno fizično hoditi na fotografiranje za osebni dokument?

Kako pa umetna inteligenca lahko vpliva na
prodajo? Kaj se bo zgodilo s prodajo?

LAVTAR: Morda bolj poznam marketing in odnose z javnostmi. Vse bo šlo v smeri konceptov »answer-based«, torej bo vse temeljilo na odgovarjanju. Iskalnikov, kot jih poznamo, ne bo več. Tako denimo funkcionira »voice search« (glasovno iskanje). Z njim se pogovarjaš interaktivno. Druga velika sprememba bo personalizacija. Ta bo še močnejša, ker bo tudi več podatkov. Algoritmi bodo še močnejši. Slovenec dr. Jure Leskovec ima denimo startup, ki ima orodje, algoritem, v katerega lahko vsakdo pripelje svoje podatke, na primer nakupne podatke kupcev. Prek preprostih ukazov je nato mogoče dobiti izjemno izboljšane napovedi nakupov vaših kupcev, ki jih izračuna algoritem.

»Če ChatGPT-ju postavimo prava vprašanja, odlično pomaga pri kreativnih opravilih.«

GOLOB: Vtičnik kayak, sistem za iskanje vstopnic, hotelov in podobno, je zdaj v ChatGPT-ju. To pomeni, da mu opišeš, v kakšen hotel bi rad šel, on pa ti izpiše seznam. Potem mu opišeš, kakšno hrano bi rad užival, in spet ti izpiše seznam, na koncu pa zraven še recepte. Uporabniška izkušnja pri takšnem iskanju, ko bomo načrtovali potovanje, bo »na steroidih«. Zdaj, ko je kayak vključen, te lahko poveže še z nakupom vozovnic in podobno. Tisto, kar smo prej iskali cele ure, bomo po novem dobili v kratkem času. Ne povsem brez napak in ne vsega, ampak bo to obogatilo iskanje v zelo kratkem času. Tako bo pri potrošnikovi izkušnji. Pri poslovanju med podjetji pa se bo dogajalo nekaj drugega. V ponudbi orodij za prodajnike so že uradna navodila, kako uporabljati ChatGPT. Od tega, da jim olajša pregled strank in jih poveže s tipom nagovorov, do tega, da je mogoče ChatGPT postaviti v vlogo nekoga drugega. Denimo v vlogo podpredsednika uprave nekega podjetja, ki mu želimo nekaj prodati. In potem treniramo tako, da ChatGPT sprašujemo kot prodajnik kupca, preden sploh gremo na sestanek. Na koncu bo na drugi strani reakcija in bo ChatGPT odgovarjal tudi nam. Ljudje bomo mediatorji med ChatGPT-ji.
LAVTAR: To pa pomeni, da bosta osebni stik in mreženje še pomembnejša.

Kaj se lahko zatakne pravno, denimo pri avtorskih pravicah? Ali bi se lahko nekje pojavila neka informacijska pooblaščenka in ustavila delovanje ChatGPT-ja?

GOLOB: Vemo, kaj se je zgodilo v Italiji. Najprej je prepovedala uporabo OpenAI, nato pa jo spet dopustila. Očitno ji je slednje v interesu. Dobrega je bistveno več, zato si nihče ne bo privoščil prepovedati uporabe. Veliko pa se bomo pogovarjali o tem, kako prepoznati pristnost informacij. Google bo označil vse, kar bo računalniško generirano. Regulativa bo ves čas malce zaostajala. Imeli bomo kombinacijo regulacije in samoregulacije. Ne bo divjega zahoda. Ne bo nam čisto všeč. Bo pa regulativa sčasoma vedno boljša.

 

V kolikor želite prebrati več vas vabimo da preberete v blogu: Uporaba in prednosti ChatGPT